Tomaž OBERŽAN, univ.dipl.inž.grad., ekologika d.o.o., Celje

Poplavni dogodki na urbaniziranih območjih se v Sloveniji in povsod v svetu dogajajo vse pogosteje. Pogostost dogodkov se bo, predvsem v poletnih mesecih, še povečevala. Kakšni so vzroki in kako posledice lahko vsaj omejimo, če jih že preprečiti v celoti ne moremo?

Padavinske vode se z urbaniziranih površin praviloma odvajajo v kanalizacijskem sistemu. Ta je lahko izveden kot mešani sistem, torej se v istem cevovodu odvaja padavinska in komunalna odpadna voda ali pa kot samostojni sistem za padavinsko vodo. Tematike nadgradnje mešanih kanalizacijskih sistemov z ustreznimi objekti v tem prispevku ne obravnavam.

Vsa slovenska mesta imajo vsaj v svojih osrednjih delih izvedene mešane kanalizacijske sisteme, ki so bili zasnovani že pred desetletji. Dimenzionirani so bili na osnovi tedanjega stanja računskih orodij, tedanjih podatkov o intenziteti padavinskih dogodkov (nalivov) in predvidene pozidave prispevnih površin. V letih od izgradnje ključnih odsekov kanalizacije so se zgodile bistvene spremembe, praviloma vse v smeri povečanja nevarnosti poplavnih dogodkov: kanalizacijski sistemi so se širili proti obrobju mest, tudi izven projektno predvidenih območij pozidave, na samih prispevnih površinah pa so se povečale utrjene površine z novim asfaltiranji in dodatnimi pomožnimi objekti. S podaljšanjem kanalizacijskega omrežja proti obrobju mest so se spremenile hidravlične razmere, lahko tudi do te mere, da projektno predvideni padavinski dogodek, v tedanjih dimenzioniranjih privzet kot 15-minutni naliv s povratno dobo enega leta, ne predstavlja več najbolj neugodnega primera. Izrazito so spremenjeni padavinski dogodki, intenzitete nalivov se v sedanjem času povečujejo predvsem kot posledica podnebne krize. Ugodna okoliščina je zgolj dejstvo, da so bili podatki o intenzitetah nalivov, uporabljeni v letih dimenziniranja večine kanalizacijskih sistemov, na varni strani, torej relativno visoki.

Pot do izboljšanja poplavne varnosti urbaniziranih površin ni enoznačno določljiva in splošno uporabna za vsak sistem. Potrebne korake lahko opredelimo skozi:

  • Študije – hidravlično modeliranje kanalizacijskih sistemov,
  • Vključevanje sodobnih ukrepov ravnanja s padavinsko vodo,
  • Aktivni prispevek posameznika.
1 HIDRAVLIČNO MODELIRANJE KANALIZACIJSKIH SISTEMOV

Študija kanalizacijskega sistema z natančno opredeljenimi rešitvami (kot strateški planski dokument) je praktično nujna za večino kanalizacijskih sistemov slovenskih mest. V uvodu opisane spremenjene razmere na kanalizacijskih sistemih in prispevnih področjih na eni strani ter naprednejša programska in strojna oprema na drugi narekujejo posodobitev hidravličnih zasnov na vsakih 20 – 25 let. V zadnjih dveh desetletjih je bil v Sloveniji bistven poudarek na izgradnji komunalnih čistilnih naprav in priključitvi novih delov naselij v ustrezno velikih aglomeracijah. V naslednjih letih bo potrebno optimizirati delovanje obstoječih kanalizacijskih sistemov, predvsem mešanih sistemov v osrednjih delih mest. Pričakovani rezultat navedene študije je določitev potrebnih ukrepov za zmajšanje poplavne ogroženosti kot npr. izločitev posameznih prispevnih področij s ponikanjem ali vsaj zadrževanjem padavinske vode, izvedba dodatnih objektov na kanalizaciji ali dodatne kanalske prevezave ali optimiziranje uporabe obstoječih objektov na kanalizaciji ali v končni fazi tudi izgradnja novih kanalov večjih dimenzij po obstoječih trasah za povečanje prevodne sposobnosti.

2 SODOBNI UKREPI RAVNANJA S PADAVINSKO VODO

Tudi v primeru, ko upravljavec še ne razpolaga z novelirano študijo kanalizacijkskega sistema, je smotrno vključevanje sodobnih ukrepov ravnanja s padavinsko vodo v sleherno investicijo. Poimenovanja tovrstnih ukrepov so različna, zasledimo:

  • Trajnostni sistem urbanega odvodnjavanja,
  • Trajnostni sistem za odvajanje padavinskih voda iz urbaniziranih površin,
  • Vzdržna odvodnja padavinske vode,
  • Zelena infrastruktura.

Pod različnimi poimenovanji pa so mišljeni isti pozitivni ukrepi kot so izločanje (ponikanje) ali vsaj zadrževanje padavinske vode na lokacijah posameznih objektov, parkiriščih, ulicah, krožiščih in podobno. V zadnjih letih so nekatera slovenska mesta obnovila povozne in pohodne površine glavnih mestnih ulic, pričakovati je nadaljevanje tega trenda. Ob tem je smiselno vse izvedbe načrtovati tako, da bo čim več padavinske vode izločene iz kanalizacijskega sistema in zadržane za naknadno zalivanje dreves ali pa bodo vsaj odvedene v ponikalnico. Možnost ponikanja je potrebno preveriti na osnovi geomehanskih raziskav in v vsakem primeru preprečiti morebitne škodljive posledice na bližnjih objektih. Parkirne površine tako mestnih jedr kot velikih nakupovalnih središč so bile praviloma asfaltirane na celotni površini. Marsikje investitorji že pričenjajo ali s preurejanjem površin parkirnih mest v tlaku, ki omogoča ponikanje ali pa z izvedbo ponikalnic za celotno parkirišče, kadar razmere to dopuščajo. Nova parkirišča je smiselno zasnovati tako, da so asfalirane zgolj dovozne in vmesne ceste. Naslednja možnost drugačnih izvedb so krožna križišča, te vsaj v prispevku imenujem krožišča. Nedvomno izboljšujejo prometno varnost in pretočnost, ugodna so v ekološkem smislu, saj zmanjšujejo ustavljanje in speljevanje vozil. Središčna površina, težko dostopna za kakršnokoli vzdrževanje, pa je predmet takšnega ali drugačne arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega oblikovanja. Praviloma nikoli ni v Sloveniji, v tujini je drugače, namenjena za zadrževanje padavinske vode (lahko v odprti ali zaprti izvedbi), čeprav je z vseh vidikov izrazito primerna za ta namen. Naslednje področje, ki je primerno za uporabo sodobnih ukrepov ravnanj s padavinsko vodo, je prostorsko načrtovanje stanovanjskih in ostalih objektov (OPPN). V zadnjih letih opažam pogostejše zahteve po izvedbi objektov s ponikanjem padavinske vode, zgolj izjemoma pa tudi z zadrževanjem in nadaljnjo uporabo za sekundarni namen (izpiranje stranišč, uporaba za pranje). Pričakovati je, da bi slednja zahteva postala osnovni standard, saj lahko pripomore k radikalnemu zmanjšanju količine uporabljene pitne vode. Pri vseh navedenih področjih (1-obnova mestnih središč in ulic, 2-parkirišča, 3-krožišča, 4-OPPN) običajno projektant s področja vodarstva in komunalnega inženirstva ni vključen v načrtovalski proces. Kako do sprememb? S podajanjem tovrstnega, vsaj osnovnega znanja drugim strokam (arhitektura, krajinska arhitektura, prometno inženirstvo, prostosko planiranje) in preko podanih projektnih pogojev s strani mnenjedajalcev (upravljavci kanalizacijskih sistemov in Direkcija RS za vode).

3 INDIVIDUALNI UKREPI

Ključen je razmslek, kaj lahko storimo sami? Aktivni prispevek posameznika kot lastnika objekta lahko pokažemo z odvajanjem padavinske vode s streh objektov in dovozov ter dvorišč. Ni pričakovati, da bi lastniki rekonstruirali stanovanjske objekte z zajemom strešne vode za sekundarno uporabo spiranja stranišč. Za namen zalivanja vrtov pa prav gotovo. Zalogovnike padavinske vode ob vertikalah strešne odvodnje lahko opazimo pri številnih objektih v Sloveniji. Izvedbe variarajo od uporabe prefabriciranih zalogovnikov do bolj ali manj domiselnih »naredi sam« konstrukcijskih rešitev. Nadaljevanje zdravstvene krize bo povečalo interes po lastni pridelavi sadja in zelenjave. S pravilno izvedbo zalogovnikov padavinske vode si lahko zagotovimo dovolj vode za celotno sezono. Glede na ceno pitne vode prihranek ne bo ravno velik, bo pa toliko večje zadovoljstvo vrtnarja z lastnim ekološkim ravnanjem. Druga površina, ki je lastniku objekta na voljo za spremembo ravnanja s padavinsko vodo je dovoz. V Sloveniji praviloma dovozne poti in dvorišča asfaltiramo. Izvedba tlakovanega dvorišča ali celo makamskega je z vidika izboljšanja poplavne varnosti bistveno bolj ugodna. Na pravilno izvedenem makadamskem dovozu pa seveda ni potrebno odstranjevati snega.

4 ZAKLJUČEK

Z zapisanim želim spodbuditi razmislek vseh in vsakogar o lastnem ravnanju s padavinsko vodo, tako 1) lastnike in upravljavce kanalizacijskih sistemov glede noveliranih hidravličnih študij (izdelava, če potrebno in uporaba ter izvedba ukrepov, če ustrezna študija obstaja), 2) investitorje v obnove mestnih središč in ulic, parkirišča, stanovanjske soseske, industrijske objekte, prometnice, krožišča ipd. k uporabi sodobnih ukrepov ravnanja s padavinsko vodo (vzdržna odvodnja padavinske vode) in 3) lastnike individualnih objektov k zadrževanju strešne padavinske vode za nadaljnjo uporabo (zalivanje vrtov, spiranje stranišč) ter izvedbi dovoznih poti, cest in dvorišč v vodopropustni povozni površini.

Ob odločitvi o uporabi ukrepov vzdržne odvodnje padavinske vode je potrebno investitorju odgovoriti še na dve standardni vprašanji – cena investicije in vpliv na poplavno varnost celote (ulica, soseska, mesto): 1) pravilno projektno izbrani ukrepi običajno ne zvišujejo vrednosti investicije, prej nasprotno in 2) individualni ukrepi imajo praviloma majhen, a nezanemarljiv vpliv na problematiko poplavne varnosti celote.
Vsaka pot je sestavljena iz majhnih korakov.