Poplavni dogodki na urbaniziranih obmo\u010djih se v Sloveniji in povsod v svetu dogajajo vse pogosteje. Pogostost dogodkov se bo, predvsem v poletnih mesecih, \u0161e pove\u010devala. Kak\u0161ni so vzroki in kako posledice lahko vsaj omejimo, \u010de jih \u017ee prepre\u010diti v celoti ne moremo?<\/p>\n\n\n\n
Padavinske vode se z urbaniziranih povr\u0161in praviloma odvajajo v kanalizacijskem sistemu. Ta je lahko izveden kot me\u0161ani sistem, torej se v istem cevovodu odvaja padavinska in komunalna odpadna voda ali pa kot samostojni sistem za padavinsko vodo. Tematike nadgradnje me\u0161anih kanalizacijskih sistemov z ustreznimi objekti v tem prispevku ne obravnavam.<\/p>\n\n\n\n
Vsa slovenska mesta imajo vsaj v svojih osrednjih delih izvedene me\u0161ane kanalizacijske sisteme, ki so bili zasnovani \u017ee pred desetletji. Dimenzionirani so bili na osnovi tedanjega stanja ra\u010dunskih orodij, tedanjih podatkov o intenziteti padavinskih dogodkov (nalivov) in predvidene pozidave prispevnih povr\u0161in. V letih od izgradnje klju\u010dnih odsekov kanalizacije so se zgodile bistvene spremembe, praviloma vse v smeri pove\u010danja nevarnosti poplavnih dogodkov: kanalizacijski sistemi so se \u0161irili proti obrobju mest, tudi izven projektno predvidenih obmo\u010dij pozidave, na samih prispevnih povr\u0161inah pa so se pove\u010dale utrjene povr\u0161ine z novim asfaltiranji in dodatnimi pomo\u017enimi objekti. S podalj\u0161anjem kanalizacijskega omre\u017eja proti obrobju mest so se spremenile hidravli\u010dne razmere, lahko tudi do te mere, da projektno predvideni padavinski dogodek, v tedanjih dimenzioniranjih privzet kot 15-minutni naliv s povratno dobo enega leta, ne predstavlja ve\u010d najbolj neugodnega primera. Izrazito so spremenjeni padavinski dogodki, intenzitete nalivov se v sedanjem \u010dasu pove\u010dujejo predvsem kot posledica podnebne krize. Ugodna okoli\u0161\u010dina je zgolj dejstvo, da so bili podatki o intenzitetah nalivov, uporabljeni v letih dimenziniranja ve\u010dine kanalizacijskih sistemov, na varni strani, torej relativno visoki.<\/p>\n\n\n\n
Pot do izbolj\u0161anja poplavne varnosti urbaniziranih povr\u0161in ni enozna\u010dno dolo\u010dljiva in splo\u0161no uporabna za vsak sistem. Potrebne korake lahko opredelimo skozi: <\/p>\n\n\n\n
\u0160tudija kanalizacijskega sistema z natan\u010dno opredeljenimi re\u0161itvami (kot strate\u0161ki planski dokument) je prakti\u010dno nujna za ve\u010dino kanalizacijskih sistemov slovenskih mest. V uvodu opisane spremenjene razmere na kanalizacijskih sistemih in prispevnih podro\u010djih na eni strani ter naprednej\u0161a programska in strojna oprema na drugi narekujejo posodobitev hidravli\u010dnih zasnov na vsakih 20 \u2013 25 let. V zadnjih dveh desetletjih je bil v Sloveniji bistven poudarek na izgradnji komunalnih \u010distilnih naprav in priklju\u010ditvi novih delov naselij v ustrezno velikih aglomeracijah. V naslednjih letih bo potrebno optimizirati delovanje obstoje\u010dih kanalizacijskih sistemov, predvsem me\u0161anih sistemov v osrednjih delih mest. Pri\u010dakovani rezultat navedene \u0161tudije je dolo\u010ditev potrebnih ukrepov za zmaj\u0161anje poplavne ogro\u017eenosti kot npr. izlo\u010ditev posameznih prispevnih podro\u010dij s ponikanjem ali vsaj zadr\u017eevanjem padavinske vode, izvedba dodatnih objektov na kanalizaciji ali dodatne kanalske prevezave ali optimiziranje uporabe obstoje\u010dih objektov na kanalizaciji ali v kon\u010dni fazi tudi izgradnja novih kanalov ve\u010djih dimenzij po obstoje\u010dih trasah za pove\u010danje prevodne sposobnosti.<\/p>\n\n\n\n
Tudi v primeru, ko upravljavec \u0161e ne razpolaga z novelirano \u0161tudijo kanalizacijkskega sistema, je smotrno vklju\u010devanje sodobnih ukrepov ravnanja s padavinsko vodo v sleherno investicijo. Poimenovanja tovrstnih ukrepov so razli\u010dna, zasledimo:<\/p>\n\n\n\n
Pod razli\u010dnimi poimenovanji pa so mi\u0161ljeni isti pozitivni ukrepi kot so izlo\u010danje (ponikanje) ali vsaj zadr\u017eevanje padavinske vode na lokacijah posameznih objektov, parkiri\u0161\u010dih, ulicah, kro\u017ei\u0161\u010dih in podobno. V zadnjih letih so nekatera slovenska mesta obnovila povozne in pohodne povr\u0161ine glavnih mestnih ulic, pri\u010dakovati je nadaljevanje tega trenda. Ob tem je smiselno vse izvedbe na\u010drtovati tako, da bo \u010dim ve\u010d padavinske vode izlo\u010dene iz kanalizacijskega sistema in zadr\u017eane za naknadno zalivanje dreves ali pa bodo vsaj odvedene v ponikalnico. Mo\u017enost ponikanja je potrebno preveriti na osnovi geomehanskih raziskav in v vsakem primeru prepre\u010diti morebitne \u0161kodljive posledice na bli\u017enjih objektih. Parkirne povr\u0161ine tako mestnih jedr kot velikih nakupovalnih sredi\u0161\u010d so bile praviloma asfaltirane na celotni povr\u0161ini. Marsikje investitorji \u017ee pri\u010denjajo ali s preurejanjem povr\u0161in parkirnih mest v tlaku, ki omogo\u010da ponikanje ali pa z izvedbo ponikalnic za celotno parkiri\u0161\u010de, kadar razmere to dopu\u0161\u010dajo. Nova parkiri\u0161\u010da je smiselno zasnovati tako, da so asfalirane zgolj dovozne in vmesne ceste. Naslednja mo\u017enost druga\u010dnih izvedb so kro\u017ena kri\u017ei\u0161\u010da, te vsaj v prispevku imenujem kro\u017ei\u0161\u010da. Nedvomno izbolj\u0161ujejo prometno varnost in preto\u010dnost, ugodna so v ekolo\u0161kem smislu, saj zmanj\u0161ujejo ustavljanje in speljevanje vozil. Sredi\u0161\u010dna povr\u0161ina, te\u017eko dostopna za kakr\u0161nokoli vzdr\u017eevanje, pa je predmet tak\u0161nega ali druga\u010dne arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega oblikovanja. Praviloma nikoli ni v Sloveniji, v tujini je druga\u010de, namenjena za zadr\u017eevanje padavinske vode (lahko v odprti ali zaprti izvedbi), \u010deprav je z vseh vidikov izrazito primerna za ta namen. Naslednje podro\u010dje, ki je primerno za uporabo sodobnih ukrepov ravnanj s padavinsko vodo, je prostorsko na\u010drtovanje stanovanjskih in ostalih objektov (OPPN). V zadnjih letih opa\u017eam pogostej\u0161e zahteve po izvedbi objektov s ponikanjem padavinske vode, zgolj izjemoma pa tudi z zadr\u017eevanjem in nadaljnjo uporabo za sekundarni namen (izpiranje strani\u0161\u010d, uporaba za pranje). Pri\u010dakovati je, da bi slednja zahteva postala osnovni standard, saj lahko pripomore k radikalnemu zmanj\u0161anju koli\u010dine uporabljene pitne vode. Pri vseh navedenih podro\u010djih (1-obnova mestnih sredi\u0161\u010d in ulic, 2-parkiri\u0161\u010da, 3-kro\u017ei\u0161\u010da, 4-OPPN) obi\u010dajno projektant s podro\u010dja vodarstva in komunalnega in\u017eenirstva ni vklju\u010den v na\u010drtovalski proces. Kako do sprememb? S podajanjem tovrstnega, vsaj osnovnega znanja drugim strokam (arhitektura, krajinska arhitektura, prometno in\u017eenirstvo, prostosko planiranje) in preko podanih projektnih pogojev s strani mnenjedajalcev (upravljavci kanalizacijskih sistemov in Direkcija RS za vode).<\/p>\n\n\n\n
Klju\u010den je razmslek, kaj lahko storimo sami? Aktivni prispevek posameznika kot lastnika objekta lahko poka\u017eemo z odvajanjem padavinske vode s streh objektov in dovozov ter dvori\u0161\u010d. Ni pri\u010dakovati, da bi lastniki rekonstruirali stanovanjske objekte z zajemom stre\u0161ne vode za sekundarno uporabo spiranja strani\u0161\u010d. Za namen zalivanja vrtov pa prav gotovo. Zalogovnike padavinske vode ob vertikalah stre\u0161ne odvodnje lahko opazimo pri \u0161tevilnih objektih v Sloveniji. Izvedbe variarajo od uporabe prefabriciranih zalogovnikov do bolj ali manj domiselnih \u00bbnaredi sam\u00ab konstrukcijskih re\u0161itev. Nadaljevanje zdravstvene krize bo pove\u010dalo interes po lastni pridelavi sadja in zelenjave. S pravilno izvedbo zalogovnikov padavinske vode si lahko zagotovimo dovolj vode za celotno sezono. Glede na ceno pitne vode prihranek ne bo ravno velik, bo pa toliko ve\u010dje zadovoljstvo vrtnarja z lastnim ekolo\u0161kim ravnanjem. Druga povr\u0161ina, ki je lastniku objekta na voljo za spremembo ravnanja s padavinsko vodo je dovoz. V Sloveniji praviloma dovozne poti in dvori\u0161\u010da asfaltiramo. Izvedba tlakovanega dvori\u0161\u010da ali celo makamskega je z vidika izbolj\u0161anja poplavne varnosti bistveno bolj ugodna. Na pravilno izvedenem makadamskem dovozu pa seveda ni potrebno odstranjevati snega.<\/p>\n\n\n\n
Z zapisanim \u017eelim spodbuditi razmislek vseh in vsakogar o lastnem ravnanju s padavinsko vodo, tako 1) lastnike in upravljavce kanalizacijskih sistemov glede noveliranih hidravli\u010dnih \u0161tudij (izdelava, \u010de potrebno in uporaba ter izvedba ukrepov, \u010de ustrezna \u0161tudija obstaja), 2) investitorje v obnove mestnih sredi\u0161\u010d in ulic, parkiri\u0161\u010da, stanovanjske soseske, industrijske objekte, prometnice, kro\u017ei\u0161\u010da ipd. k uporabi sodobnih ukrepov ravnanja s padavinsko vodo (vzdr\u017ena odvodnja padavinske vode) in 3) lastnike individualnih objektov k zadr\u017eevanju stre\u0161ne padavinske vode za nadaljnjo uporabo (zalivanje vrtov, spiranje strani\u0161\u010d) ter izvedbi dovoznih poti, cest in dvori\u0161\u010d v vodopropustni povozni povr\u0161ini.<\/p>\n\n\n\n
Ob odlo\u010ditvi o uporabi ukrepov vzdr\u017ene odvodnje padavinske vode je potrebno investitorju odgovoriti \u0161e na dve standardni vpra\u0161anji \u2013 cena investicije in vpliv na poplavno varnost celote (ulica, soseska, mesto): 1) pravilno projektno izbrani ukrepi obi\u010dajno ne zvi\u0161ujejo vrednosti investicije, prej nasprotno in 2) individualni ukrepi imajo praviloma majhen, a nezanemarljiv vpliv na problematiko poplavne varnosti celote.
Vsaka pot je sestavljena iz majhnih korakov.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Toma\u017e OBER\u017dAN, univ.dipl.in\u017e.grad., ekologika d.o.o., Celje Poplavni dogodki na urbaniziranih obmo\u010djih se v Sloveniji in povsod v svetu dogajajo vse pogosteje. Pogostost dogodkov se bo, predvsem v poletnih mesecih, \u0161e pove\u010devala. Kak\u0161ni so vzroki in kako posledice lahko vsaj omejimo, \u010de jih \u017ee prepre\u010diti v celoti ne moremo? Padavinske vode se z urbaniziranih povr\u0161in praviloma […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":562,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ocean_post_layout":"","ocean_both_sidebars_style":"","ocean_both_sidebars_content_width":0,"ocean_both_sidebars_sidebars_width":0,"ocean_sidebar":"0","ocean_second_sidebar":"0","ocean_disable_margins":"enable","ocean_add_body_class":"","ocean_shortcode_before_top_bar":"","ocean_shortcode_after_top_bar":"","ocean_shortcode_before_header":"","ocean_shortcode_after_header":"","ocean_has_shortcode":"","ocean_shortcode_after_title":"","ocean_shortcode_before_footer_widgets":"","ocean_shortcode_after_footer_widgets":"","ocean_shortcode_before_footer_bottom":"","ocean_shortcode_after_footer_bottom":"","ocean_display_top_bar":"default","ocean_display_header":"default","ocean_header_style":"","ocean_center_header_left_menu":"0","ocean_custom_header_template":"0","ocean_custom_logo":0,"ocean_custom_retina_logo":0,"ocean_custom_logo_max_width":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_width":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_width":0,"ocean_custom_logo_max_height":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_height":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_height":0,"ocean_header_custom_menu":"0","ocean_menu_typo_font_family":"0","ocean_menu_typo_font_subset":"","ocean_menu_typo_font_size":0,"ocean_menu_typo_font_size_tablet":0,"ocean_menu_typo_font_size_mobile":0,"ocean_menu_typo_font_size_unit":"px","ocean_menu_typo_font_weight":"","ocean_menu_typo_font_weight_tablet":"","ocean_menu_typo_font_weight_mobile":"","ocean_menu_typo_transform":"","ocean_menu_typo_transform_tablet":"","ocean_menu_typo_transform_mobile":"","ocean_menu_typo_line_height":0,"ocean_menu_typo_line_height_tablet":0,"ocean_menu_typo_line_height_mobile":0,"ocean_menu_typo_line_height_unit":"","ocean_menu_typo_spacing":0,"ocean_menu_typo_spacing_tablet":0,"ocean_menu_typo_spacing_mobile":0,"ocean_menu_typo_spacing_unit":"","ocean_menu_link_color":"","ocean_menu_link_color_hover":"","ocean_menu_link_color_active":"","ocean_menu_link_background":"","ocean_menu_link_hover_background":"","ocean_menu_link_active_background":"","ocean_menu_social_links_bg":"","ocean_menu_social_hover_links_bg":"","ocean_menu_social_links_color":"","ocean_menu_social_hover_links_color":"","ocean_disable_title":"default","ocean_disable_heading":"default","ocean_post_title":"","ocean_post_subheading":"","ocean_post_title_style":"","ocean_post_title_background_color":"","ocean_post_title_background":0,"ocean_post_title_bg_image_position":"","ocean_post_title_bg_image_attachment":"","ocean_post_title_bg_image_repeat":"","ocean_post_title_bg_image_size":"","ocean_post_title_height":0,"ocean_post_title_bg_overlay":0.5,"ocean_post_title_bg_overlay_color":"","ocean_disable_breadcrumbs":"default","ocean_breadcrumbs_color":"","ocean_breadcrumbs_separator_color":"","ocean_breadcrumbs_links_color":"","ocean_breadcrumbs_links_hover_color":"","ocean_display_footer_widgets":"default","ocean_display_footer_bottom":"default","ocean_custom_footer_template":"0","omw_enable_modal_window":"enable","ocean_post_oembed":"","ocean_post_self_hosted_media":"","ocean_post_video_embed":"","ocean_link_format":"","ocean_link_format_target":"self","ocean_quote_format":"","ocean_quote_format_link":"post","ocean_gallery_link_images":"off","ocean_gallery_id":[],"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-211","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nekategorizirano","entry","has-media"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/211","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=211"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/211\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":656,"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/211\/revisions\/656"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/562"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=211"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=211"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekologika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=211"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}